|
Od Amadeus
|
|
Ko bi le spet pestovala
tista roka topla me in nežna.
Da previdno me v zibelko
bi položila in počasi mi odpirala oči.
V sanje me s pesmijo bi poslala
in zjutraj me tista roka spet bi pestovala.
Ko le spet bi to živela,
neobremenjenost in lepoto,
tisto nežnost in toploto,
ki le takrat v objemu jo dobiš,
žal jo v življenju izgubiš,
in podobnost vedno iščeš.
A nikoli ne dobiš. To je tista vseobsegajoča
radost in toplina,
ki še veš ne, da je bila,
a vseeno v tebe globoko se je skrila.
Tista zibelka,
tisti roki,
tisti objem,
tisti vonj... Tisto, ki v tebi biva... Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)
|
