Drevo se zvija.
Tema ugrabi strelo.
Nikjer žive duše.

Potrgale se strune
mandoline,
obstale v zraku
pesmi neizpete,
v vetru razpršene note
za vedno zdaj so i...

Preludij poleta na drevo misli
se zaključi v trapastem gozdu,
kjer kosti trzajo ob vetru bolečih
krikov črnine strahu. In poči balon...

Še vedno iščem povsod tvoj nasmeh,
povsod prepoznavam tvoje besede,
berem povesti o dobrih ljudeh,
vsak sončni žarek me v upanju ...

Žarek, le išči si svoj obljubljen
prostor, da ne boš taval izgubljen
v senci prerano obupanih,
vseh malih pozor...

Jočejo zvezde v bolnem sijaju,
ko gledajo ljudi, kako žive,
le jemljejo, nič ne dajo,
vlečejo se skozi svoje prazne dni.

Iz moči spoznanj
pošiljam svoje misli
v nam še nepoznane sfere,
da bi uresničil željo
si najti končno mesto tam nekje,
Beri dalje...

Ustavi mi čas s pogledom v oči,
ujemi moj strah v svoje dlani,
izbriši s poljubom vse, kar me boli
in razjasni z nasmehom tesnobo no...

Svetloba teme,
sanje živijo dalje...
Napis nad mestom.

Ko mineva noč poletna
poljubi zadnjič me še enkrat.

Ko ugaša zadnji krajec
ljubi zadnjič me še enkrat.

...