Pesem ta brez vsakega namena,
se vije po papirju tiho peta.
Brez smisla, brez globljega pomena,
si pogledov, po...

Jerina, sonce te občuduje
in morje ljubezen vate snuje.
Jeklene si volje svojevrstna
trta, srce milo up domuje.

...

Kraguljčke slišim, sneg in trojko,
ki se izgublja v zimsko noč
in v njej mlad par, zavit v soboljko,
s poljubi mraz odganja proč....

Ne samo na zunaj,
tudi podzavestno me je strah.
Prek njega gre le moja zbeganost,
pretirana čutnost.

Koliko časa že zremo v temo,
in koliko časa potrebno še bo?
Preden dojamemo svet,
ali nam bo kdaj padla žlica v med?

Ne vem kdo si in ne komu kaj si.
Kakor meglica v tihem večeru si,
ki z jutrom zbledi,
a zvečer spet znova se rodi.
Beri dalje...

Tako zelo življenje boža,
tako, da iznakaže se ti koža.
Koža tretjega junaka, črna.
Koža, ki že leseni, bo bela.
Bela iz zakl...

Brezčutne rezine kamenja
molčijo v ravnovesju.
Rahle vode
izmivajo sklede časa.
Za vrbami je nebo napeto
v lok...

Odšli so stihi
in ljudje z njimi
odšla so srca;
ogenj le pozimi.

Nezaslišano,
neodgovorno,
nepremišljeno,
prenaporno?

Vprašanje neodgovorjeno,
ostaja uje...