trije človečnjaki zliti v marmor
ždijo so skupaj komaj za enega

os moje cikličnosti
moje opominjanje naj presežem
vsake...

Absurdno govorjenje -
svobodni smo ljudje!

Cvetice pričakujejo ob rani uri sonce,
in ko končno posije,
veselje se v žile rosnih listov vrne.

...

Tam, sva v mraku
nežno privita sedela.

Si ukradel mi prvi poljub
in roke so tango plesa...

Legel sem s prižgano lučjo
...prišla si,
s cvetočimi očmi, ne meneča
se za mladost,
ki je pozabljena visela
v...

Zapiram.
Odpiram.
Zapiram…
Od senčnih prepletanj utrujene so veke,
zaprem jih...