Zakon narave
mojega obstoja
in preživetja
je nedojemljiv.

  Gledam u retrovizor, jebote koja razvalina,
stavljam sunčanice, da me bar ne vide moje oči.
Okrenem ključ ...

Žarki zbadajo
gozdna tla, budijo mah;
škrate in palčke.

Sedela sem na klopci, v senci sredi dneva
in gledala peskovnik, ki prazen kar sameva.
S prenosnikom v naročju že skora...

Počasi, nežno,
se igrava greh.
Kot mrzel dež si mi,
na neznanih poteh.
Ne vem če je lepo,
morda … Beri dalje...

Zlatožaren list
se je dobrikal soncu.
V zadregi je kazal
vzporedne žile,
vse prečne proge
pa so g...

Si pesnik? Si poet?
Si drzneš smeti?
Si uokvirjaš minevanje in kapljaš v slast?
Si sploh še Č...

ležim tukaj,
kjer si me pustil.
ni moči,
zlomljeno srce
ne vem, kje mi leži.
ostaja le vonj
tvoje kolon...

vzklilo je
drobceno seme čustev
pokukalo iz lupine teme
podržim ga v rokah
občudujem v krhkosti
nežni darežlj...

namažem si ustnice
da skrijem obok
njegovih rok
tresočih se
na rahlo priprtih
vekah psevdo nasmeha