Kot gosta koprena sivine,
ne vidi se nobene modrine,
svetlobe ne žara noči…
Ne vem če se sploh dani….

Nočem vrača ob sebi
nočem da me razveseli klovn
ki je še sam žalosten

Nočem da oddideš
noče...

Čemu bolečina v tebi se budi,
kot da skelela bi te kri.
Čemu spanec krajšajo ti skrbi,
katerih smela imeti nebi ti.

Začnemo kar kmalu po snegu, da preprečimo velike pohode majcenih bitij, ki rinejo prste v naše genetske zasnove in nas hočejo...

Nekdo mi je rekel da si že stara,
pa sem rekel, da si mlada po srcu,
spet drug, da imaš gube na licih,
toda ko si se nasmeja...

V pajčevini strah
metulja s svilo obvit ...
Kmalu odteče.

Tražeći te uporno
nađem se u nekoj ulici
bez izlaza.

V vencu polno rož,
a le eno vzela bom zate,
venec ni več popoln,
a prežeta sem z mislijo nate.

Srce me boli, ko te vidim.
A vidim te premalo.
Nasmehnem se, ko se te spomnim.
A spomin je varljiv.