|
Ne bodi tako hudobna,
resnica goljufiva.
Zakaj toliko kostumov imaš,
zakaj toliko preoblek skrivaš,
zakaj ne končno pogledaš mi v obraz?
Tako sem te prosila,
ti sreča goljufiva,
da pokažeš mi, kar imaš,
da pokažeš mi, kaj lahko mi daš.
Ti dala si mi le iluzijo. Prekleta bodi,
resnica goljufiva,
ki v obliki vsemogočih
utvar, obljub, opravičil
kažeš mi tvoje ostre zobe. Zakaj me v pasti vabiš?
Zakaj mi toliko ran raniš?
Saj te ne prosim,
niti nočem te!
Ne tebe sreča, ne tebe resnica! Ponujaš se mi,
goljufiva resnica,
nastavljaš se mi,
sreča goljufiva...
Zakaj, če nisi resnična? Kako rada bi se znebila
te vsiljene želje po vaju,
tega neučakanega iskanja
vajine neobstoječe podobe.
Pojdita že po svoje! Nočem vaju!
Kot privid sta!
Danes tu, jutri tam.
Danes nasmejani,
jutri obe solzavi! Hinavki zlagani!
Goljufije darovalke ran!
Pojdite stran!
Nočem vaju.
Le resnično srečo mi podajta... Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)
|
