|
Tako lepo je poleteti drugam,
če to znaš
in veš kam.
Raztržeš niti, ki te vežejo,
naoljiš krila, ki rjavijo.
Vzletiš... Letiš, letiš... Krila te tiščijo,
prerasel si jih.
Niti so se z mesom zarasle,
s teboj so se razrasle,
iztrgal si jih,
sedaj iz ran krvaviš. Nazaj si niti želiš.
Ne moreš več leteti,
od bolečin in ran
strmoglaviš na trda tla. Ne veš, kje si.
Želiš si nazaj.
Zaveš se, da tam je bil raj. Rane bolijo,
še močneje krvavijo.
Niti ni več.
Peruti za vedno
se stopijo. Sčasoma se rane posušijo,
a za vedno brazgotine ti pustijo.
Izdajajo te in ti spati ne dovolijo.
Koliko solza in vprašanj porodijo. Pa samo poleteti si si želel.
Plodove leta, celo življenje boš žel.
In si raja boš želel.
Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)
|
