trepetanje
tvoja topla dlan
na njej mrtev metulj
še včeraj
je bil najina sreča

Moj Angel
ti sije lepota
od znotraj in od zunaj
od zgoraj in od spodaj
od spredaj in od zadaj
te ...

V sto letih samote
steklo v peščenih urah popoka,
pesek se razsoli
in kamen zajoka.

trije človečnjaki zliti v marmor
ždijo so skupaj komaj za enega

os moje cikličnosti
moje opominjanje naj presežem
vsake...

Pogrešam jo
našo razvado
prijateljico ki nas tolaži
omili bolečino
strtih src

Kje si?
tu te ni,
cakam te,
žalost obliva me.

Sanjam te,
mislim nate,