Žogica se spomočjo energije stopala premakne -
lahko potuje daleč naravnost,
lahko jo ustavi energija drugega stopala,
lahko se odbije ob stene zidov,
lahko gre po stopnicah navzdol,
lahko izgine v nepričakovani luknji,
lahko se ustavi in izgubi v temi.

A vedno potrebuje tujo energijo,
brez spodbude zaspi in mrtvo živi.
Sčasoma gre vsa prašna v pozabo,
če je le ne pravočasno
kdo zopet zadene v glavo,
da odrine na pot,
do novih lukenj, dolin, zidov in zablod.

Le tako se giblje,
le tako živi.
Čaka na udarec,
drugače prepari.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---