Pozno poletni Maribor
ko udarjajo
težke kaplje takt
zgodnje jeseni.

Blešči si od silne beline,
drget mi telo prešine,
od jasne modrine zaboli me oko,
le kam bo vse to odšlo ?

S prebodeno dlanjo božam
izkrivljenost časa
v zlomu strasti,
neulovljivih vesoljnih kretenj,
ne vem čigave iznorene ideje
Beri dalje...

Kako se počutiš, ko mene več ni?
Ko izginem v množici,
ko zbledijo koraki,
kako se takrat ti zdi?

...

Kaj mar mi lendavskih goric
           in vina, ki še srce opija,
kaj mar mi prekm...

kjer koli si, naj bo pesem srca s teboj, naj te nešteto prelepih trenutkov zapelje v svet sreče, brezskrbnih poti, bodi zvezda, da bo tudi drugim o...

Kje so tisti časi poezije,
nikoli jih ne bo nazaj,
že vsak otrok zdaj vence vije,
vam klasika je tuji kraj.

Perejo vam vs...

Sansona o zaboravu Zaboravi da... Vise nema casa kad smo voleli Hocu da zaboravis moje usne Njihovu igru Ljubio sam te Izmedju zagrl...

Mi boš pomagal,
ko bom plezala čez zid?

Me boš držal za roko,
ko bom pogledala vase? <...

Kar se ti navzven prikaže
morda je radost ali problem,
vsi smo mi v božjem jezgru,
vsak ustvarja svoj sistem.

K...