Trpka bolečina razžira slabotno telo,
sraga spomina se izpira v težko reko,
počasi polzečo z vetrom v neskončno nebo,<...

Vesolje v steklenici,
ki razburka ga veter
zaneti se v vihar.

Ko ozrem se v kroglo,
spreleti me srh...

Jaz nočem zares leteti,
priti na vrh, osvojiti nebo,
jaz hočem samo živeti,
samo,
in nič več kot to.

Preveč retardiranih otrok
se med igro, ponesreči, ustreli v glavo.
Ker retardirani otroci ne znajo
šolske snovi na pamet
Beri dalje...

Na nebu biseri se lesketajo,
po pobočjih brije rezek piš,
toplina tvoja me prevzema,
poželjiv je spev telesa,
odloživa vsakdanj...

Čez tromostovje sem, berač, počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja na razgretem mi granitu
naenk...

Všeč si mi,
všeč si mi, ko
ne pospraviš las
iz odtoka.
Všeč si mi,
kadar ne paziš
in si razbiješ nos, Beri dalje...

V srčni zlitini strahu in nemira
se v razcvetu daljav porodi upanje,
da pogled v razpenjene vode,
ki ne tečejo nikamor, izteče odgov...

Sol in
jamborov ne šteto.

V veter
pišem Tvoje ime.

Vsaka misel,  zapisana v čas...
je kakor duše in srca obraz.
Ko nekoč, razbliniš  se v pepel...