| Napisal/a zanoga, v sreda, 06. okt. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Včasih te trofim, ko z belo lučjo,
v noči nam svetliš dolino lepo
Z leta v leto gosteje se zdi,
vedno hitreje svetli in bledi,
življenje na starost si takt mi navil
namesto da sprostil bi in umiril
z vsakim udarcem me je manj
z vsakim udarcem ostajam bolj sam
luna na nebu pa kar še gori
pol četrt včas cela se zdi
daje mi moč in milino samo
da človk za trenutek pozabi lahko.
vsak se zažene za svoj bliži cilj
v upanju veri si najde si mir
čemu ne bi delal da vsem bi blo prov
komu zaupat da nov ti kdaj žov
ko tazadnič bo lunca dolino našo,
naredila belo in jaz jemal bom slovo,
ne bo žal za stvari ki naredil sem jih,
žal pa za tiste ki ušle glih za glih.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
