Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Veliko vesolje odgovori,te prosim, Zakaj le vprašanja brez odgovorov v glavi nosim? Še deček sem bil,ko so mi že prepovedovali, Mi sovraštvo in prezir s klofutami utrjevali. Mar nisem iz ljubezni rojen bil, Kaj se nisem sreča za starše rodil?
Zakaj je mladost moja bila siva, Ko v mavrici se vsa barvna paleta skriva? Spet molčiš. Kot vedno,nikoli mi ne odgovoriš- Pa bom odgovor nekoč in nekje moral dobiti. Da bom v miru mogel v večnost oditi… Tam v večnosti je gotovo lepo. Vsem je prijetno,svetlo. Pa tudi nisem še slišal, Da kdo bi jo nazaj pobrisal… Neumno sprašujem,saj vem, Razumi me,se pač žrem. Vprašanja ostajajo,odgovorov pa ni, Čas pa kot pesek med prsti polzi…
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
