Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Na papirju sva; dve premici,
različni, a vzporedni.
Brezkončni, breztežni.
Potekam ob tebi, sledim ti,
včasih te hočem tako zelo,
da se skoraj preslikam vate.
Včasih se mi že malo meša.
Potem se spomnim,
da sem samo premica,
kot megla sledim ti - bežeča,
zabita premica.
A kdaj pa kdaj v sebi začutim,
da se nekje v tej večni vzporednosti,
globoko v središču vesolja,
srečujem s teboj.
In potem se zavem,
da je ta najina vzporednost prijetna.
Poletna. Zavetna.
Preslikam se vate.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 19-10-2010 15:55,
1. Preslikave
Z matematično natančnostjo, dobro vpleteno v vajino vesolje in = preslikavam se vate.
(2 glasov)
