Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Zbudim se spet ves moker iz še ene
nočne more - bilo je strašno: vojna;
kot trup ležim sred mengeškega polja
zadet v srce, iz rane osmojene
po kapljah kri mi vre in dim suklja se;
a jaz že spim - zaspal sem za vse čase
na mini, ki mi pod glavo počiva...
In v snu zaslišim hrup, kot da se bliža
tank, gosenice hreščijo, glej, zavil
je proti meni: "O groza!", pomislim,:
"Umrl bom!", in v tisti smrtnii stiski
zberem ves pogum, kar ga imam, junak,
in mirno ga počakam, da zapelje
čezme, da me, živega mrliča, zmelje
in ga hkrati z mano vred raznese v zrak...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a MirnaVolk, v 17-09-2010 17:10,
1. Mora
Kdor čaka dočaka. Ja ideja mi je všeč: ... potem pa spet na začetek - zbujanje iz nočne more. lp, mirna
(1 glas)
