| Napisal/a andyandy, v sobota, 17. jul. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (2 glasov) |
|
Kje se rodi in kje zamre,
Zakaj se poraja in čemu odhaja
Je ena sama? In je ta edina prava?
Okus njen je sladak ali gorak,
je barva nje svetla edina
ali jo mavrična barva obliva
se oblika z robate v oblo preliva,
nam skrivnosti šepetaje odkriva?
Jo sever in mraz ohladi, drugače kot orient razžari,
ali pa se v vroči Afriki eksotično razdehti
Je barve enake v Oceana globeh in
ali jo najdeš na visokogorskih poteh?
Greje srce novorojenca enako, kot starca,
Razganja dušo bogatem, tako kot beraču,
Bolečino povzroča, ali ljubkuje,
Nemirno razganja srce ali ga prijetno umirja,
Jo je mogoče občutiti, prijeti,
Ali pa jo je potrebno vedno znova ujeti?
Zmuzljivo igraje beži,
se prešerno smeji in lovi,
Jo je nebrzdano, divjo, možno ujeti,
Jo zasužnjit zapreti?
Ni ene, ne same, le ene oblike,
nje vonj drugače dehti, ne okusa
a edinstvena, vsaksebi, jo začuti drugače
in poraja v neštetih srcih in glavah.
nekateri je sploh ne prepoznajo, dasiravno je vseskozi iščejo
nekdo je nosi v sebi in je ne podeli, ker je ne zna,
kdo je razda v toliki meri, da zanj ne ostane ničesar,
nekoga napolni, spet drugega popolnoma izpije,
v neštetih oblikah se kaže in iz neštetih oči nje iskra gori,
neskončne so zgodbe, ki jih ljubezen napaja,
nič koliko bridkih usod in povesti, je kriva.
A tudi ta, ki trpel je zanjo, ji ni gostoljubja odrekel.
Vedno znova jo išče, vnovič želi si jo vsak,
ki slasti nje nektar je pil.
Okusa nje pozabiš nikoli, oblike nje mehke,
Toplote nje, vonja mikavnega izbrisati se ne da
Dreget nepozaben v trebuhu, trenutki sladkobni,
so večni naboj….
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
