Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor)

Pogovor z malarjem Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a matejkrevs, v torek, 25. maj 10
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Prijatelja imam, slikarja
po poklicu, ki mi večkrat pravi:
"Bilo bi bolje, ko bi svoj foh ostavil
in se izučil za tesarja!"

"Kako to misliš?", ga povprašam,
on pa samo zavzdihne,
kot da težko breme bi prenašal,
pa v svoje prašne slike pihne.

"Denarja ni!", se naposled le izkašlja,
"Poglej na primer tale platna,
saj preden bodo kupca našla
mi še strohnijo, fuj in fej, usoda odvratna!

Komu sem se tako zameril,
da me pesti ta revščina nesrečna,
da moram živeti tu, v tej neizmerni
bedi, v tem ateljeju, ki mi je ječa!

Brez kupcev, brez dela, brez naročil
se valjam tu iz dneva v dan
in večkrat sem pomislil: - da bi se ubil? -,
a kdo ve, kaj nas čaka onkraj groba, onkraj sanj?

Zato še vztrajam, pa čeprav kot bilka; brez volje,
brez pravih čustev in strasti, navdiha..."
Pogledam ga sočutno in mu rečem: "Saj bo bolje."
A on samo z roko zamahne, češ: ne ga pihat!

Potem premolk nastal med nama je neroden
in jaz, ki sem počutil se odveč,
sem iskal kak izgovor neobhoden,
da bi na hitro vzel slovo, pa smuknil preč,

ko me naenkrat poln upanja pogleda,
a se takoj vzdrži in mi previdno de počasi:
"Veš, sem slišal vest od našega soseda,
da zdaj tvoj brat živi v Depalji vasi,

v prelepo novo hišo, da se je vselil,
zna biti, da bi kakšno sliko rabil,
mislim, saj nočem biti vsiljiv,
a vse te prazne stene..." "Ah, to, pozabi!"

ga prekinem in luč v očeh se mu ugasne,
"Moj brat zdaj sedežno kupuje
in nima cvenka za okraske..."
"Aha, oprosti, ker te sploh sprašujem..."

me užaljeno zavrne,
in jaz, ker nočem delati prepira,
ker vem, od kod ta užaljenost izvira,
takoj klepet drugam obrnem:

"Kaj pa, recimo, tistele čudne vaze,
ki se prašijo tamle v kotu,
čemu si jih tako poslikal? Od tod vidim razne
smešne pajace, podobne nekakšnemu robotu..."

"To niso vaze, pač pa žare",
mi odvrne, "In tole, kar tu vidiš - to je motorist!
S pogrebnim zavodom Domžale
sem se pogodil, da jih poslikam za drobiž."

"Prijatelj", mu rečem, "Ne razumem te najbolje..."
in on, nervozno: "No, saj veš da motoristi gredo,
kaj gredo, crkavajo kot muhe..." Da, da, tako je",
mu pritrdim, "Letos na nebeško gredo

jih že 30 odšlo je in ti, kot zgleda,
našel v tem si svojo tržno nišo?"
"Hja, odvisno je kako se gleda
na vso to reč..." mi v zadregi de potiho.

"Razumem te, razumem; beda je beda!
Recesija mnogo firm je zavila
v črnino, gospodarstvo je iz reda,
zdaj Evropi vlada temna sila.

A povej mi rajši tole, mojster,
prosim, če se da čimbolj odkrito,
mar te kdaj v srcu oster
kamen zbada krčevito,

mislim, ker zdaj delaš za podzemlje
in so tvojem delu priča le mrtvi
prebivalci zemlje
in pa gliste, črvi, krti?"

"Komur je v Louvru, v Pradu dano
nekoč viseti" mi odgovori počasi,
"Ta bo pač visel, drugi odidemo v jamo
in naše slike z nami, kaj se hoče, taki so časi..."

In zadovoljen, ker tak odgovor sem dobil,
prijatelju prisrčno stisnem roko,
in opogumljen se od njega poslovim,
saj vem, da kljub težavam, bo še vztrajal s svojo stroko!


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a matejkrevs, v 13-06-2010 17:13,
1. POGOVOR Z MALAEJEM
To pesem se lahko bere v povezavi z drugo mojo pesmijo - Sonet z akrostihom.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo