...

Zazrem se v ogledalo
in vidim rahle gubice okrog oči,
lica udrta, smehljaj bolj grenak,
nos pa kar nekam štrli.
Vprašam se, Ana...

Z vsem svojim bitjem
potopim se vate
brez zavor.

Le enkrat bi te poljubila
nato za vedno izgubila
a ko bi te imela
kako bi to sprejela?

...

Potrta sem,
v sebi strta.
Sto koščkov
razletenih
in jaz vmes,
na razbeljenih
kolenih.

Skozi moje oči smeš leteti.
Se spuščati v srce, drhteti.
V plamenih zreti dušo sebe,
pod popkom oranžno žvrgole...

Iz pekla je pesem peta,
pesem se smejočega dekleta.
Smeh suši ledene solze,
solze nerazumnega poeta.

Nazdravi mi!

Meni!
Ki se borim da pozabim
se borim da živim
in živim da ljubim

dva milijona (malo manj)
blestečih mehurčkov
pleše polko

vroči cekinčki
trkljajo po makadamu
avgustovke noči

Se lahko skrijem tukaj
v zavetju burje in poljuba?
Te lahko objamem gruda ljuba,
v srcu slišim šepetati raj? Beri dalje...