| Napisal/a Vilma, v ponedeljek, 19. apr. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Življenje je dolgo, tako dolgo.
Če ne bi bilo koledarja,
ljudje ne bi mislili na štetje dni,
pozabili bi leta
in ne bi vedeli za svojo starost.
Na prehojenih poteh
bi našli samo še mejnike spomina.
Mnogo sprejme spomin
z natančnostjo kamere:
obraz nekega človeka,
obris pokrajine,
vonj cvetice,
okus jedi.
To ostane neizbrisno,
posebno, če je bilo s tem
povezano neko doživetje,
ki te je dvignilo
iz sivine enoličnosti,
kakršno tke vsakdanjost,
s katero smo obdani.
A tudi popolnoma ostre slike
sčasoma porumenijo,
podrobnosti se zabrišejo.
Kaj končno ostane spominu?
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
