ne maram besed ki jih nisva izrekla
ne maram smeha ki sva ga tajila
na tisti danko sva si še lahko dala poslednjo obl...

Strmeča v ogledalo
poslušam Cohena
nostalgična za melanholijo. 

Moje telo nima smisla za humor.
Za vsako vdolbi...

Tam postavaš
kot vedno.
Stojiš
in moje srce te opazuje.
Razmišljujoče te gledajo moje oči.
...

Rahlo naletava sneg,
snežinke v vetru zaplešejo.
Konec časa zlate jeseni..
Hladen veter zmrazi, opominja..
Narava v b...

Nad me se je ujela žalost
v zbegani samoti,
ko hodil sem kot morje ravni
neutrjeni nevidni poti.

Takšen sen me ...

Kaj dal bi, 
           da jutro lahko bi brez nje se rodilo
  &nb...

Leti, leti, leti...
Vetru se prepusti...
V zraku lebdi...
Mogoče išče hrano,
mogoče ljubezen, družico,
s katero bi napoln...

Puhnil zadnji cigaretni dim sem skozi usta,
jutra vsa bila le vedno bolj in bolj so pusta;
pa kje je ona, kje je dom in kje uspeh,<...

Zapuščam svoj stol. Zapiram vrata.
Veter me odpihne na oblak.
Ni kisika. Nebo duši. Dno polno blata.

...

Tako majhno bitjece,
tako nedolžno,
že vnaprej obsojeno na smrt,
smrt, ki mu je bila položena v zibelko.