|
|
Miri |
|
|
|
Od Mojmir
|
|
Prižgala si lučko prve ljubezni
in čas je ni upihnil.
Plah pogled temnih oči,
lasje, ostriženi na paža,
barve zrele ajde,
ustnice, ki so šepetale
slovnico angleško
in jaz, ki sem to
pri računstvu vračal;
ročica, ki mi ponuja
polovico pomaranče ...
Daljši pogled,
daljši dotik,
daljše čakanje,
daljša pot iz šole...
Prva podarjena slika
in prvi poljub
za pokopališko kapelo, nepredvidljiv,
neponovljiv
neugasljiv,
nepozaben,
povzročitelj svetlih noči.
Osmi razred in slovo.
Desetletja so minila
ne da bi kdaj Te videlo oko,
je kakšna novička pricurljala,
"...no, saj ni tako hudo ..." Življenje celo -
le za par besed -
kako, kako je krut ta svet !!!
Prižigam Ti lučko, Prva ljubezen,
s solzami v očeh
na Tvojem grobu. Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev) |
|
|
|
|
|
|
|
