puška poči
poglejte junaka
poglejte bedaka
pred veseličko obleži

Dvigni me v naročje
in postavi na svojo pot.
Drži me za roko
in pazi, da ne odtavam.

Nikoli vrat za sabo ne zapreš,
ko v noč,praznino niča
odhajaš s krili mojih sanj
in zabodeš globoko v me.

Sanjariš, pokopalo te bo.
Ko se zbudiš,
boš že med angeljčki,
tam boš sanjal še in še...

Pa saj tudi on sanja...

Kako se počutiš, ko mene več ni?
Ko izginem v množici,
ko zbledijo koraki,
kako se takrat ti zdi?

...

Saj bi rada zaplesala,
prej mi ti podaj roko,
tisto, ki lepo poboža
mi koleno in uho.
Pogum sem nekam založila,
bosa rajat...

Z rdečo kočijo odpeljali so te stran,
tisto noč,
ko že belil se je dan.
Bil je blisk in bil koles ropot,
ko zapustil ...

Slikovita pokrajina prežema moj duh; ujet v bistvo časa. Ne zmorem več lastne bolečine, ki duši moj ponos in mi krade energijo.

Moja pesem ne odmeva,
nemo v meni spi,
čisto tiho moram biti,
da se ne izgubi.

Kot otrok verjel sem v Boga,
v tistega, ki v cerkvi je doma.
Nek deček se je nasmejal
in tako mi je dejal:
Beri dalje...