Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
nekdo pred menoj
je plesal
pod skalo
se na ves glas smejal
in se vanjo vklesal
se smejem
pod kamenjem
obtežena
z lastnim jazom
kako naj mu utečem
še preden
se mu zlažem
s tem obtolčenim
obrazom
se smejem zdaj
pod skalo
si klešem svoj nasmeh
se skrijem pod udarce
med kamenje
se zaprem
nasmejana
med kamenjem
potolčem si nasmeh
uživam v svojem soncu
objeta vsepovprek
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (3)
Objavil/a ajda, v 25-02-2010 16:29,
1. Pod kamenjem
Nihanje levo desno, gor dol, sem tja in tudi razpoloženje, ko ne veš kam bi usmeril svoja jadra, ki se preveč nestrpno napenjajo na jadrnici in izmikajo prstom krmarja. Včasih je preveč vsega, kar želimo in potem je najbolje, da vse skupaj polovimo v vrečo, jo dobro zavežemo in potem lahko mirno premislimo, kam, kod. Ja, včasih vsega preveč zaboli tudi v podkožju in se širi kot virus, če nimamo moči, da bi zavezali vrečo. Mislim, da zmoreš, zmorem, zmorejo? Ja, to je pa druga zgodba.
lp, ajda
Objavil/a okto, v 27-02-2010 13:57,
2. Pod kamenjem
Zelo dobra. Všeč mi je simbolika življenja, ki je lahko doživeto doma, na delu ali kje drugje … in všeč mi je, ker je v vsaki kitici optimizem, ki sije skozi špranje kamenja. Ja, in hvala za nasvet, … se smejem … LP, okto.
Objavil/a Amadeus, v 29-07-2013 15:52,
3. Opravičilo in zahvala Pod kamenjem
Ajda, Okto,
vajina komentarja sta bila očitno spregledana ... Sto let nazaj napisana! Se opravičujem in hkrati zahvaljujem! :-P
(2 glasov)
