Vrzi svojo knjigo v puščavo
naj ti prah pove vse.
Vse tvoje misli in vse kar je ostalo
prepustiš ...

Naj preglasi vse tisto,
tisto, kar vredno ni da sliši gluho uho,
naj spet kot bi igral Orfej
siv se kamn zjoka ...

Boljši kruha je grižljaj s pokojem
in pa tolar pridobljen z znojem,
kot pa polna miza in bogastvo
v hiši, kjer prepir ima vladarstvo....

V trenutku je bil  prenesen v večnost
za poslovitev ni časa bilo,
izdahnil zadnji atom je kisika,
otrpnilo srce je in z njim...

Kam peljál me boš, prijatelj,
Rožnega večera čas?
Kjer si z avtoceste vzame
Pot do sebe Arja vas.

Drobec v tem
kratkem stihu
besed zašepečem
ti na uho,
zadeta.

Napeta struna doživlja svetlobo lastnih mor.
Pod krinko harmonije, violina joče na pomoč
Opazujem tvoje dolge, hladne prste
Ustvarja...

Duša je polna,
ko zrem v noč,
topla in mehka,
napaja jo tisoč misli,
mesečeva srebrnina,
rad...

Dvigni pogled z robov sanj
in ga usmeri na ulico.
Poglej, kako psi preganjajo lačne mačke.
Posode za smeti ...

ni všeč mi tvoj mokri vonj,
ki v sobo me zapira.
ves dan tako siv in samosvoj
v posteljo me stira.