| Napisal/a duovox, v nedelja, 31. jan. 10 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Njen hladen nasmeh,
nas je razveselil, prevzel.
ko nam severni veter gladi lica,
moč kuje, mu kljubuje samotna ptica,
že sprašuje, če morda kdo jadikuje.
Severni piš, leden obliž,
nas je predramil. prebudil iz sna
Snežinke poplesale so, nas razveselile,
naravo s sneženo belino pokrile,
ji odejo zimsko poklonile.
S smučmi, sanmi, drsalkami,
se je mlado in staro podalo,
od povsod, blizu in daleč,
odhitelo na hribovja, drsališča,
s snežinkami opojnimi plesišča.
Nekateri so omagali, že opešali,
nesrečno popadali po strminah,
na skritem ledu staknili poškodbe,
obudili nam spomine, spet skomine,
občudovani premagovali so strmine.
A zima s hladnim nasmehom,
skrivnostnim plesu snežink ,
ledenega srca, z nami se igra,
sneženi mož se pa le smehlja,
saj od ledenih sveč še ne kaplja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
