Kje si zdaj,
ko potrebujem te,
ko sanjam,
da kot včasih
spet objemaš me,
ko zaspim
...

Mi ni moč pisati te besede, je moč sama ljubezen prava.

Strgano izruj me!
Prosim vzemi ta moj svet...
S hladom ne obsuj me
tako ne morem več živeti.
V miru no...

univerzum razuma
s Kamčatke
aklimatizira
ujedo

oskubljena kokoš

Prehodila polovico sva življenja,
a v nama je ostal ljubezni čar
iz naju kar naprej se gnete
rojstvo mnogih ljubezenskih ...

Prehojene poti,
se v kratkem blisku,
kot film odvrtijo pred očmi,
zajel me je dvom,
pred neznanim strahom,

Ekstaza?

Ekstaza igranja?
ONE?

Ne!

... prišli bodo drugi strašni delavci;
začeli bodo na obzorjih, kjer se je on zrušil!
A: Rimbaud, Pismo vidca Beri dalje...