Kolažiram se. Iz koščkov delam kolaž.
Ne najdem več celote. Pobiram.
Malo tu, malo tam. Nekaj ukradem.
Spominom. Biti fotografija. ...

Na boku ležim na produ -
kamnita plaža.
Morje neslišno valovi,
ponoči je vedno tako mirno.
Kmalu mi bo začelo ...

Morda se zaljubim vanj,
mu šepetam rože in sonca,
poljubljam njegovo dlan,
Rimsko cesto do konca,
morda se res zaljubim,
i...

Na oknu so kaplje,
oblaki spet jokajo z mano.
Sivo je moje veselje,
siva prekriva modrino.

Na st...

Niso krivi oblaki, da dežuje,
ni vzrok v kamenju, da se ruši zid,
ni voda kriva za ovelo cvetje
in ne mreža za goro mrtvih rib. ...

Še nekaj besedic že spet,
pol pa požanjem še zadnji cvet,
še nekaj besedic zate,
aishiteiru…

Beri dalje...

Kdaj pojdeš z gorè,
ne hodi zaman,
saj tam, kar ti gre,
sanj tvojih snovati; takisto
resnice so dalj, Beri dalje...

Topot tisočerih zgodb,
ki vedno znova prihajajo in odhajajo
skupaj v isto smer,
kjer se družijo,
prepletajo pod modro-osive...

Obstal je ob pogledu na
obotavljanje dežja
in mrak spremenil v dan.
In obstal.
Ponovno.

Znanstveniki
pravijo,
da je vesolje
neskončno.