V poletnem vetru rože dehte,
sonce greje jih s svojimi žarki...
ko bele, rdeče po svetlobi hrepene,
kot moje srce po tebi.

Zbledelo je vse, vse kar sem čutil,
srce razklano je na pol,
neke noči, kot je nocojšnja,
z drugo v mislih, bom zaspal.

List za listom,
stran za stranjo
so obračali, naši zananci, predniki in bodoči rodovi ga bodo.
A moji ne!
Ker mojih ni!
Al...

spet ne vem več kaj
al` naj spustim se tja
naj spet predam svoje srce
al` naj počakam rajši tebe

Ko se končaš in svet s teboj potone,
ko čas ti razdal je samega sebe,
zaplešeš s spoznanjem v večnost pozabe,
da živel si sanje, ...

Sobota je danes,
sončno bo.
Jaz sem pa Janez,
ali bo šlo.

Gospa se obrne,
in nasmeji.
Beri dalje...