| Napisal/a felicko, v petek, 25. dec. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Agonija, misel...
kamen obešen okoli vratu.
V prepad, v praznino, v brezdan...,
tja naj me ponese moja želja.
Naj me vrže v obup,
v breznadje, v žalost... Naj!
To je moja želja,
strah ni dovolj, da bi se ji odrekel.
Niti bolečina,
zadana tolikokrat
ne dovoli dvomov,
Tako močna je!
Če se kdaj pokesam,
bom vedel, da sem kriv sam,
ker nisem bil močnejši od nje,
niti dorasel, za borbo z njo.
Naj, naj boli in peče!
Niti čas ne more reči,
da je vredna tega.
Saj ni važno,
to je moja osebna želja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
