| Napisal/a rožica, v torek, 15. dec. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Občutek imam da sem kakor zemljevid,
v karto pogledam in imam privid,
kar roke se tresejo mi,
ker nekaj bi rada povedala ti.
Ali si se vprašal zakaj,
ne pusti te pri miru, ne da dihati zdaj?
Ali pogledal si v dušo ji to,
a je vse v redu z njo.
Mislim da ona je poštena bila,
noče nobenega odtrgati od srca,
noče raniti ljubih otrok,
vzeti očeta in napraviti pok.
Velike se borbe bijejo sedaj,
duša bi eno, srce pa hoče nazaj,
bil si ji sonce na kraju poti,
a noče biti deležna velike žalosti.
Včasih ne razumemo dejanj teh,
vidimo kar pokazano je nam v očeh,
razumeti je treba tudi drugo stran,
ne rivati tam kjer ni dano nam.
Čas bo napravil lepa pota,
prehodila jih bosta, ne bo več zarota,
ker ljubezen lahko počakati zna,
najlepše se piše na dnu srca.
Vem težko ti je sedaj,
misliš da življenje te izdalo je, ni kraj,
hočeš ponikniti kakor reka v zemljo,
ne bo ti uspelo, še boš srečen z njo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
