| Napisal/a Veter, v nedelja, 13. dec. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Kako živ je še spomin, kot da bilo je včeraj
a dolgo že je, kar sem te objel.
Poljubil te, v naročje vzel,
skril te v srce za zmeraj.
Zdaj sam sedim in pesmi pišem.
Slike tvoje v mislih gledam,
v mislih mili glas tvoj iščem,
izmišljam si izgovor, da znova te obiščem.
Še kdaj rad bi tvoj obraz pobožal,
poslušal bi besede tvoje,
v dlan bi tvojo svoj poljub zakopal.
Naj še pride kdaj pomlad za naju.
Naj mlada praprot znova naju skrije,
čeprav za hip le, bodiva znova v raju.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
