Nikoli nisi je poznal,
svoje Julije
med premnogimi obrazi
tebi dobro znanih slik.

Popravi si saten na bokih, prijateljica,
in nama znova natoči
svojo svileno okrutnost
v olje večera.

En žlobodravček si ti,
dejala ste mi.
Tak komentar,
v meni strast prebudi.

Kadar distance ni, Beri dalje...

Razvnete besede, ki nemarajo konca
stopinja pot dežjem bres vsakega sonca
šepet v pozabo da glasne napotke
da izven svobode ...

Tako tiha si,
kot bela snežinka,
ki pada iz neba
in tvoja lepota nepopisna.

Lovec puško v rokah drži,
ko tiger tiho na jasnem leži.

V trenutku lovec puško uperi vanj,
nameri,
Beri dalje...

Mogočno odzvanja zven zvona,
ki bridka usoda časa bije ga,
že mnogo let in vrsto dni,
oozarja da večnega pač nič ni.

V mrtvem morju
sem štela
življenje rib,
z roko sol odgrnila,
peno rjavih slik,
gosta obleka me varje,
me skriva v seb...

Mladost vije svoje poti,
norost umika razum z dlani,
noč krasotica temnih senc, motnega bliska,
kaže svojo moč, ko na trenut...

Ko smo bili majhni,
ja, takrat ko smo bili še ...
... šolarčki ...
so nam rekli, da je snov potrebno
ponoviti, ne sam...