Z edine poti se jaz poslavljam
odkar sem bil pahnjen z rojenjem na njo,
ona je lepa s trnjem obdana,
nihče si ne more tlakov...

Kam ste misli se izgubile
poduk prihaja, vas je strah,
ste zopet peklu popustile
vohamo žveplen zadah.

Izgubljen v izohipsah
mojega telesa,
izgubljen v nasmehu
nagajivih misli pod dlanjo, 
izgubljen v zvezdni noči
na ...

Karte polagal si po meni
igral na srečo
se pojavljal
enkrat kot as
drugič kot pubec

Svetišče se ruši
pa sploh nihče ne opazi
kot da je že od nekdaj
mrtvo in negibno

Lomijo se gore,
skozi luknje
kjer tece rdeća reka
Polna zgubljenih duš

Ležim pod odejo.
Slutim bližajoči se vihar.
Iz vetrne oaze bodo pridirjali kameleoni...

Ognjeno rdeč je javor
in krokar se v nevihti
s težavo oklepa veje.

Lahko bi bil Kristus,
krvaveč v zeleno ...

Strah, da ne bom več nikoli napisal pesmi
je postajal vse večji.

No, potem je umrla babica in pokopali smo jo
v njeni najljub...

ali obstaja podobnost dveh ljudi...
podobnost dveh poti, ki prelivata se
v soju dveh luči,
ko čas brezmejen, neusmiljen kaže ti pot...