Vsak dan v šolo pridemo,
včasih malo zamudimo,
a takoj neopravičeno uro dobimo.

Dovolj nam je šole,
dajte nam...

Ko vprašal bi Helena,
mar ti sreča je zdaj dena,
pravil bi ti da nikoli,
polni boli njegovi bli so dnovi

Kaj ti...

Vsak bil bi.

Le kdo je?

Ker vsakdo je,
Zakaj se zdi mi ,
Da me ni?

Slep si,
da ne vidiš,
kako rože okoli naju cvetijo,
kako si nebesa angela želijo.

Temni se mi pred očmi.
Grozen pritisk čutim nekje tam,
kjer leži srce, v prsih, pljučih...
Bolečina... težka, krvaveča, neznosna...<...

Te čemerne, male, drobne duše,
ki žive v svojih temnih sencah,
bi včasih rade bile ljudje
s strahom v očeh.

Kjerkoli se človek nahaja
nikjer in nikoli ni sam,
povsod je obkrožen z življenjem,
ki ga vodi k Bogu vsak dan.

...

Nekoč mogočen, zadj pozabljen,
zaraščen grob, jim je v sramoto,
kjer prednikom poslednji dom,
strašljiv ogled, ...

Zima je.
V meni puščava,
vročina žge,
prazna dvorana vrh oceana,
v očeh iskra prižgana,
možganska...

Ukradeno srce
je ležalo na tleh
kot prazna listnica,
izropano čustev
in ljudje
so hodili po nje...