Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Kaj če bi človek pozabo živet, da končno bi sonce posijalo v svet, kr zdaj v črnini zgubiš veselje, pol pa je bolše da greš kar v zelje, sej sonce in luna bo šlo svojo pot, sam kaj ko nesnage je zdej vse povsod.
Ubijali,klali bi se ko živina, crkjeni smo,uničen od plinov, danes in jutri do vseh pedofilov, mrtvi svet od črtnih profilov.
Ko enkrat posije sonce v višave, prepozno je k so crknole krave, prepozno je k živlenja več ni, vse je pomrlo so sam še kosti, ki mrtvo ležijo in tam mirno smrdijo.
Požrešno zdaj sonce na kosti žari, samo da razpadejo da spomin se zgubi, crkno je svet,vsak njegov poet, vse je na soncu ker pekel je svet, temna črna in mrtva vsa trupla, le križi se dvigajo z mrtvega pukla, kr crkno je svetovni trend, človeku nišče ni več frend.
*roberto*
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
