| Napisal/a cinnamon, v ponedeljek, 16. nov. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (3 glasov) |
|
Drevesa so v moje naročje
kapljala posušene liste,
ko sem sedela v zavetju korenin
in poskušala prisluhniti pomaranči.
Vtič sem zarila v čvrsto lupino,
da je okoli zavel
sladkast vonj toplih krajev,
in slušalke prislonila na uho.
Nežno mrmranje je spremljal
jesenski šum vetra,
oranžne misli so se udejanile
v melanholično poezijo.
S prstom sem potegnila
po luknjičasti zunanjosti
in iz globine se je zaslišal zvok,
podoben predenju mačke.
Že dolgo nisem prisluhnila naravi.
Dolgo je tega,
odkar sem si vzela čas zanjo.
Zase.
Kako sem utrujena ...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
