Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Nekoč, ko se pobit sklonim nad bel list,
zazija pred mano prepad beline,
zavrti se mi od strašne praznine,
da v vrtoglavici napišem stih;
s kremplji se mu zasadim v besede,
(tik preden bi zgrmel v neznano),
po zlogih spet splezam ven, na plano
in srečen, da je le konec te bede,
tam na smrt utrujen zaspim, kot ubit.
Potem sem spal in spal, nemara sanjal,
da, sanjalo se mi je, da je ves svet
ena sama pesem, en sam rajski svit,
da ni več brezna, kamor sem zataval,
ne groze, ki je spočela ta sonet.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a jpbenedikt, v 15-11-2009 22:15,
1. Sonet o sonetu
Všeč mi je.
Objavil/a betalord, v 15-11-2009 22:55,
2. ni sonet
Sam tole ni sonet... predno poimenuješ pesem "Sonet o sonetu" (morda bi se lahko kak bolj izviren naslov spomnil?), v google napiši sonet in si preberi prvo stran, ki kaže na wikipedijo... Sej ni težko, sam ene par stvari moraš gledat: rima, št. zlogov, stopica. Ti nimaš niti ene od teh treh (v celoti).
(1 glas)
