Moja Pika je slika štiri tace ima dva uhlja viseča in rep ki mahlja še preden se zjutraj dodobra zdani pred vrati me čaka se ven ji mudi zunaj v pa...

Ozračje zemlje je ogromna leča,
ki poveličuje jutranji dogodek sonca
razjasnjuje moč Njegovega vstajenja,
ki je na križu dok...

V stekleni obleki
Se dotikajo glasovi
Sten prozornih obrazov
Spačenih pod lupo
Pogleda

So žalostne tvoje oči?
So videle, česar še ni?
Je strah v njih, hkrati nemir?
Je tiha le jeza? Prezir?

Biti ženska... moja sreča,
biti ženstvena... moja prednost,
biti sestra... moja sreča,
bi...

Zjutraj se obrne proti soncu,
ko še ta ni visoko. Na koncu
stebla je ognjeno razbeljena
kana, kontrast razpoki ...

včeraj
danes
jutri
ostani
šepetaj meni
tukaj si
 

Ranjena ptica sem
Tvoj molk polomil mi je krila
Sem nemočna bilka
Burji ne kljubujem.

Želim si vsaj enkrat imeti mir v duši, naj ne bo vsak dan , kot da zemlja se ruši.
Vulkan ne ugasne, krater ne spi, če ne drugega, pepel ven ...

Razpet med
vrednostjo samega sebe
in pravo vrednostjo samega sebe.
Kot težko jadro.