Vrhove prej surove zdaj pobelil bel je sneg
in kakor njene grudi, špica v višine zre,
zre proti nebu, ki sam sebi se neskončen zdi, Beri dalje...

Do zdaj sem sebe le poslušat' znala
In nisem dobro vedela, kaj hočem.
Hla...

Med visokimi stenami ozkih ulic,
kamor dlan vetra ne seže,
me valovno zaletava dan
v jate ptic na nebu.

V zraku...

Brez obljub se gruda vzdiguje
jo človeka napuh pomiluje.
Čaka. Čaka, da se zanjo
v prah daruje.

Nekoč, ko se pobit sklonim nad bel list,
zazija pred mano prepad beline,
zavrti se mi od strašne praznine,
da v...

Nisem kriva
za prežgane roke
ki so se oklepale
mojega telesa
Nisem kriva
da gorim
zate Beri dalje...

Stopam po pepelu drobtinic sreče,
ki v osami so zoglenele.
Preganjam brezčasnost minut,
ki so ob odhodu tvojem zledenele.

Zbledelo je vse, vse kar sem čutil,
srce razklano je na pol,
neke noči, kot je nocojšnja,
z drugo v mislih, bom zaspal.

Iz naborka na krilu
ne znam povzeti bistva.
V broški izgubljam
njegov odsev
in se utapljam v dimu
zaokroženih misli.

Sebi v sramoto in duši v breme,
skrojil in sešil sem pesem za njo.
V mislih jo imel brez gela in kreme,
zavoljo tega obraza,...