Kar sama vrela je iz njega
dragocena voda, sok življenja
je v njegovi moči zabrstela
prenek'tera jablana zahtevna.

Nemo zloži svoje sanje.
Lutko zloži. Cvet rdeč.
Potlej kletev dvigne nanje,
s črnim kamnom ris plamteč.

Prisotnost tvoja

Na nek način ubija

Vso mojo domišljijo...
Potisne me na tla...
In na kolena, da

Rožni venec
spletem
iz telesa
tvoj'ga.

Pajek je umetnik:
plete tanke srebrne niti,
začarane niti usode za nepazljive.
Ko ujame se rosa na vzorec niti ...

V svet sem gledal,
niè veè v srce.
Morda zamujal
na sipinah dne,
obale smeha
in d...

Rožnati listi padajo na črna stebla,
tvoj nasmeh poln marjetic.
Z naslednjim letalom grem.
Ovita v travnate bilke tiste noči...

Pod lipo košato sedi
z očmi zasanjano sledi
prelepi beli ptici
v mislih jo preplavljajo spomini
na vsa lepa doživetja
ji ...

Samo diktaturo poznam,
živeti drugače ne znam.
Se učim ljubezen sprejemati,
jo dajati,
brez strahu,
da spet sprejeta, za...

Iz dlani pšeničnega polja, mak
se s pogledom je v sonce zazrl,
odločno kljubuje, nežno ljubkuje
nezrelo klasje, ki...