Zdaj, ko vse vem,
napišem.
Tega, kar je in je bilo,
nikoli ne izbrišem.

Zdaj, ko sva spet tu,
kjer sva ...

Sem srečal starca, bil modrec zrelih let,
obhodil, videl že je celi ta naš svet,
kaj v sebi čuva, najraje ima, neguje,...

Tema, pri odprtih očeh,
svetleč plankton,
valovi pa me premetavajo,
plavam na vso moč.

Vem da sem
to kar sem
zmeraj želela biti.
In vem da v ta sen
spada še tisti drugi.

Si se zavlekel med tiste
ravnice,
uhojen in kosmat je bil
plašč.
Razprostrl si kričeča
krila,

Izvabi nasmeh,
naš kuža - kepica dlak,
vsakič, ko kihne.

Narisala si me,
brez leska ustnic
in podaljšanih trepalnic
brez barvnih pramenov,
brez sijaja kreme.
Beri dalje...

bilo je nekoč...bila je princesa...bil je princ... nekega dne...zgodilo se je...srečno živela sta do konca dni... vse zgodbe tako se začnejo, da ...

;) ...

Bol me proždire,
proždirem sam sebe.

Pokušavam shvatiti,
pronači formulu za preobražaj ali bojim se da je preduboko ukorjen...