Poezija,
to prav čudna
je dimenzija.

Ni dnevnega poeta
je dogodek,
ki se rima
kar sama izliva. ...

V noči toplih dni,
sprašujem se kje si zdaj ti,
pred leti zapustil si me,
in od takrat te več ni.
...

Sovražim občutek
ki mi ga daješ
vedno znova se sprašujem
zakaj sem to storila
a vendar ne najdem nobene...

Morja ne moreš izgubiti:
vedno ti slano teče po žilah,
vedno ti tiho šumi
v izsušenih školjkah,<...

Na cesti, ob poti,
kotali se, leži,
umazan od praha, blata,
svetlika se na svetlobi,
nemo v temi ždi,
zrcali žarke, ki s...

Priprtih oči in drhtečih dlani,
v satenastem morju minule noči,
navdihnjena s slutnjo tvoje bližine,
z barvami sna zapisuj...

Sem pomeni biti?
Bit mene pravi, da sem?
Ali sem pravi, da moram biti?
Lahko sem,
a nimam biti.
Lahko bit zanika, da sem.<...

Kadar koli vidim te,
razbija mi srce,
počutim se kakor da 5 let imam,
še enega stavka povedat neznam....

Vedno te lahko povabim zraven,
Da boš nosil tisoč starih kovčkov,
V katerih se skriva le nekaj
Na pol popisanih papirjev

Gledam si dlani,
posipane s semeni.
Že kalijo.
Čakajo na presaditev.
A nimam zemlje.
Niti lonca.
Niti vrta.