| 
	        
        | Napisal/a Koško, v sobota, 24. okt. 09 |  
        | 
			             
              | Ocena urednika: |  |  
              | Ocena uporabnikov: |  (0 glas) |  |  
 
Ko sedim,v tvojo sliko zrem,
 obup z rokami teme
 muči moje
 hrepenenja polno srce.
 
 Igrala si se z mano,
 kot da bi lutka bil.
 Pozabila si na moja čustva,
 jaz pa nobenega trenutka.
 
Bil sem tvoj ...,in še vedno upam,
 da tvoje roke
 morda nekoč
 vodile bodo
 ljubezen mojo.
 
 Kako le mogla
 poljub mi dati?
 Mar res postali
 so poljubi prepoceni,
 da še komu bi
 srce ogreli?
 
 
      |  
| Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
 |   
 |   
        | Komentarji uporabnikov (0)   |  |