Kako živ je še spomin, kot da bilo je včeraj
a dolgo že je, kar sem te objel.
Poljubil te, v naročje vzel,
skri...

Naši kriki so okameneli v zraku.
Prepoznali smo se šele
v mlaki krvi.

V prah so se osule naše molitv...

Ko tiho ječi v meni bolečina,
trenutke pomaknem v vesolje,
potuhnem se, kričim.
Mojster je uslišal moje prošnje.
Snežil je topo...

Noč!
V prazni sobi sedim,
nemo na zidu v svojo senco strmim.
Dvignem roki,
sence oblikujem:
račka, labod,...

Eko prinaša psalm,
poln modric in odbijanja,
preoblikovan v žametni dotik,
ki prihaja razvedriti osamljeni spanec <...

sama tu sedim
na pomolu bedim
v bledo luno strmim

v mislih tebe imam
ki nekje si daleč stran Beri dalje...

Ni želje mi večje, da slišim tvoj glas,
kot dete, otrok, še bil tvoj korak...
v solzah proseče rotil t...

univerzum razuma
s Kamčatke
aklimatizira
ujedo

oskubljena kokoš

Zbeganih rok veselje
Zavila je v šumeč papir
Zavihanih rokavov spoznanje
Večen je nemir.

zatikam se ob kamnje moje domišljije
barve rišejo mi dom, iščejo senco
črtam nepotrebne asinhronije
iščem rob, nanj življenje bom gr...