Nocoj bom zaspal,
kot zmeraj,
v tvojih sanjah,
polnih nežnosti.

Iz tvojih oči
kot pošast iz noči
zažiga me strast.

Ognjene želje
me žgejo v srce
in ujamejo v pas...

Majhen strahec me cuka za rokav in hoče, da ga peljem domov. To je hčerka sreče. In ko sem vprašal optimizem, ki je zadnje čase neka...

Tiho, tiho in počasi
so moje poezije
se prelivale v melodije,
nežne in rahlo šumeče melodije.    

Oprosti za vse nežne poglede
rojene v sanjah o sreči,
oprosti za vse kar sem rekla
ali sem hotela izreči.

Zaobrni me
Neizgovorjena.
V neznosno tišino,
v dokončno praznino,
beseda odmrla.

Veš kaj, veš kaj?
- ne, sploh ne veš
zato meni zmanjkuje besed
da bi ti povedala
veš kaj? - ne ne veš.

potopil si se v misli
razraščenih korenin
ujetih v potezah
tvojega obraza

za trenutek zažel...

Oči so tvoje črne, kakor morje,
ki blešči se v mesečini,
nasmeh tvoj, ki zašibi mi kolena,
očara me v vsej svo...

Piši mi
vse najlepše besede,
piši, kar naj me zavede,
nevidna lepota je lepša od bede,
ki vso resnično jo gledam
kriv...