Onstranske sreče nezrečena idila!
ki te umetnik je naslikal skrbno.
Čemu? Da spodaj črvom bi srce ganila,
ko bo...

Prodala bi dušo,
da bi se
Ti
izgubljal
v meni...

Počasi, nežno,
se igrava greh.
Kot mrzel dež si mi,
na neznanih poteh.
Ne vem če je lepo,
morda … Beri dalje...

ne morm se spravt
nekak ne uspeva mi
pokonc se postavt
ne smem pustit
da se vse konča
ker je...

Zalezel si se pod zeleno kožo.
Snel klobuk spletenih vej
in se ji odmaknil.
Vsa smejoča je stekla,
da z usten posrka ti ...

Dobro jutro zarja.
Že dolgo nisi obsijala mojega obraza.
Že dolgo je odkar sva se skupaj smejala.
Psst ona še s...

List je padel z veje.
Dejala si, da odhajaš.
»Ne hodi,« sem zakričal, »ostani!«
A ti si šla.
Videl sem ...

Poet besed na enem kolesu,
kataklizmičen antijunak v svojem svetu.
Nihče, nikjer, vpet v realnost,
kjer člov...

Ivje se mi lepi na obraz,
obrišem, z rokavom,
med vejami pa razpeta
iz drobnih nitk stkana pajčevina,
delo gozdnega tkalca. Beri dalje...

Po petih desetletjih
sem vrnil se v kraj
kjer so otroška leta
mi dala to, kar čutim zdaj.

Pogled na ista lica Beri dalje...