Poletela je čez dol bregulja,
osipa se še zadnja češulja.
Mraz dahne skozi sključeno jesen,
nejasna izmuzljiva ...

... naredil je piko.
Končal je 379 strani dolg roman.
Avtobiografska retrospektiva,
popoln faktografski spomin.
Stilistična t...

Tvoje besede padajo z vedno večjo težo na moja pljuča. Spuščam in dvigam tisto roko s cigareto, da pozabim na njihovo breme, da jih operem z dimom,...

Srce moje polno je.
Skozi njega pretaka rdeča se kri.
Vroče, žareče, utripa, razbija,
ko v njem vrelcu brsti energija.

Soba brez vrat.
Soba brez oken.
Stene so bele;
tudi strop in tla.

Na sredi je miza.
Pusto...

Bolečina je vedno povod za nekaj nebolečega. ...

Veselje, sreča in smeh do solz.
Soba napolnjena s pozitivno energijo.

Dan za dnem.
A, ko odideš,
ostanejo le tu...

Ko ne mogla bi uzreti
tvojih oči,
bi sonce ne moglo vzhajati
in čebelji let bi bil neslišen.

  Beri dalje...

Kočijaž postajam
ker sem pač na vozu
pristala;
potegnil si me gor-
ne, nisi kriv.
Nihče ni
niti malo kr...

Pozno poletni Maribor
ko udarjajo
težke kaplje takt
zgodnje jeseni.