| Napisal/a edo..., v petek, 02. okt. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
izgubljen
Sploh ne vem ,
več kdo sem,
postal sem izgubljen,
nesrečno poročen,
moja draga drugega ima,
misli da nič ne vem,
kako naj ji ponovno v oči zazrem,
kako naj jo spet ljubim,
za voljo najinih otrok,
kako naj ji odpustim
in naj jo zopet poljubim.
grize me,
počutim se kot ,da mi nekdo ruva srce,
oče sem, otroka dva imam, nikomur jih ne dam...
A kaj ko si umreti želim,,
izhoda več ne vidim...
Sedim v sobi ob tihi glasbi,
pred menoj je slika otrok,
čutim kako mi utrip slabi,
spomin na besedo tati me bodri,
borim se sam s sabo,
iz vene kri mi frči,
čutim kako me zmanjkuje,
in sprašujem se zakaj bog omahuje...
Vzemi me, reši me,
o bog kako boli,
ne kri,
pogled na sliko mojih otrok
boli...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
