| Napisal/a NeŠeSita, v ponedeljek, 14. sep. 09 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ničesar drugega mi ne preostane
le zazreti se hudiču v obraz,
to bo njegov edini,
z ljubeznijo izpoljnen, poraz.
Ta vrag še niti ve ne,
da ne obstaja,
da bridkih senc je on prikaz,
da je le kletka,
ki božansko Bit obdaja.
Z belo senco črnega dvoma,
z do moči volje, prepričuje,
da bo tako najbolje,
da z belo senco izginila bo tema.
Lastno pomembnost venomer poudarja;
ima se za mogočnega vladarja,
grozi in ustrahuje.
Ne ve, da zgolj suženj je strasti,
zaradi njega, da srce trpi.
Za trpljenje, da so krivi drugi, pravi,
zato ponižnosti se burno zoperstavi.
Svoje vesti raje ne posluša,
in ko udari,
za njim ostane le boleča suša.
Revež pozabil je,
da je le suženj pred Njegovimi vrati.
Boji se spet Eno z Njim postati.
Biti Eno pa pomeni ljubiti in dovoliti si Biti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
