Srce boli In joče Duša propada To hoče Telo je šibko Umira On moje misli Prebira

Naučili so me tako
in naj sem storila karkoli
nikoli
ni bilo prav

Ni besed za lepe sanje
Ni nemirnih misli
Sanje najine bledijo
Bodo zbledele?

Ukradi me nocoj v sanjah,
spečega me pelji preko poljan.
Polegni me na travnik,
topli spomladanski travnik,
Beri dalje...

Tukaj diši po utrujenih ljudeh. Starci so zbrani na robu omišaljskih
hodnikov in se pomenkujejo o ribah, Dalmaciji in Titu. Ne razumem povsem...

Jaz te ljubim iz srca,
ženska mojega življenja,
ti si vir moči, navdiha,
luč skrivnosti poželenja.

Stal sem tam,
kjer se je svet začel.
Kakor temna pika
na svetli strani lista,
da preženem dolgčas.

Zdaj sm nekje
med koncem in uvodom,
nekje med oceani praznine
in med poljami veličin;

tu nekje sem

Tonem,
kot kamen v vodnjaku.
Dolga je negova pot do dna,
zavita je steza v blodnjaku,
ki vodi do tvojega srca.
In vem,
Beri dalje...

Kot lahko mačka pomete z mišjo,
jo s kremplji veselo meče v zrak in
dokler ne dahne zadnjega diha,
trupelce leti...leti in končno ...