Danes imam pesniški večer.
Oplajam svoje misli,
mehanska brleča luč na nebu preletava spokojno ljubljansko nebo.
Poml...

razprl si dlan
zaprhutal s krili
ptice selivke

v kotičku srca
pozabljen čopič
prazna paleta barv  <...

Zvezde,za koga sijete nocoj?
Komu sploh mar,vaš sijaj?
Mogoče vas pa gleda tudi on?
In če vas gleda,
mu po&sca...

Naj vstopim vanj,
še enkrat in še neštetokrat,
v to ogledalo sanj….
Gledam in se čudim,
saj tukaj sem že bila,
to ka...

Praviš, da si me želiš,
da nisi pozabil name.
Praviš, da hrepeniš
po mojih ustnah, ki niso zate.
Praviš, da bi me lju...

Pišem oporoko, ker umiram.
Še dih ali dva, zdaj, prav kmalu,
bom le še lastna halucinacija.

Pračlovek,
odpri vhod svoje jame
in povohaj zimo,
povohaj ledeno dobo.
Začuti ledene vetrove destrukcij...

Za prostorom misli kot uspavanka
plešeš in gledam te v modrini.
Roke ti drsijo med valovi.
Nikakršnih okrasov ne potrebuješ,...

Tako čarobni se mi zdijo.
Tako pomembni.
Koliko so že videli!
Kje vse so že bili!
Koliko so že pretrpeli.
Spoštujem jih, Beri dalje...

Zjutraj,
kot vedno,
brez pričakovanja,
sem srečal
psa,
stoječega ob vogalu
hiše,