| Napisal/a mathea, v petek, 04. feb. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Zvenijo prsti mehko po klavirju,
trepljajo blazinice napetost žic.
Zbrana je pianistka vročičnih lic -
silhueta predana netopirju.
Belina rok odseva v okvirju,
preciznost- harmonija kristalnih ptic.
Komaj še prikriva tpkost gorečic -
Notranjost njena se duši v neurju. Solza drhteče modrega očesa -
Misel nanj, ki odšel je(kričeč) boli.
Vztrajno Schumann podaja ritem plesa, Z belo črnimi spomini se bori.
Ne čuti končno duše ne telesa.
Prek melodije- vtkana v eter poleti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
